J. Bitenc:
Pesmica o snegu
S sivih oblakov na dol in breg
pada, pada beli sneg,
pada, pada beli sneg.
V toplih kožuščkih in na saneh
malčki drse po belih tleh,
malčki drse po belih tleh.
V bregu za hišo snežak stoji,
malčke gleda, govori,
malčke gleda, govori:
“Padaj, le padaj zdaj beli sneg
da bo na bregu vrisk in smeh,
da bo na bregu vrisk in smeh.”
Tiho sneženje je v zimskem jutru prekinil iskriv in razigran otroški smeh. Dočakali smo sneg!
Škripanje snega pod čevlji, navdušen smeh ob snežnih angelčkih in kepanju ter zabava ob izdelovanju sneženih mož je odmevalo z vrtčevskega igrišča. Dopoldanski snežni živ žav je poskrbel za obilo veselja.
Utrujeni, mokrih rokavic, rdečih lic in toplih, polnih src smo se od snežakov poslovili in si zaželeli še več zimskih zabavnih dni.