J. Bitenc:

Pesmica o snegu

S sivih oblakov na dol in breg
pada, pada beli sneg,
pada, pada beli sneg.
V toplih kožuščkih in na saneh
malčki drse po belih tleh,
malčki drse po belih tleh.

V bregu za hišo snežak stoji,
malčke gleda, govori,
malčke gleda, govori:
“Padaj, le padaj zdaj beli sneg
da bo na bregu vrisk in smeh,
da bo na bregu vrisk in smeh.”

Tiho sneženje je v zimskem jutru prekinil iskriv in razigran otroški smeh. Dočakali smo sneg!

Škripanje snega pod čevlji, navdušen smeh ob snežnih angelčkih in kepanju ter zabava ob izdelovanju sneženih mož je odmevalo z vrtčevskega igrišča. Dopoldanski snežni živ žav je poskrbel za obilo veselja.

Utrujeni, mokrih rokavic, rdečih lic in toplih, polnih src smo se od snežakov poslovili in si zaželeli še več zimskih zabavnih dni.

Prišla je zima, z zimo sneg in s snegom Dedek Mraz.

Zapregli palčki so sani, se pripeljali v vas.

Tu že čakali malčki so in peli na ves glas:

“Smo komaj pričakali te, oj, dobri Dedek Mraz!”

Čarovnija meseca decembra je s praznično-pravljičnim pričakovanjem vodila otroke in vzgojiteljice skozi dneve.

Palčki so nas obiskovali, nam pisali pisma, v njih pa naloge, ki smo jih vestno izpolnjevali; sejali smo praznično žito, krasili prostore, izdelovali voščilnice in spoznavali pesmi z zimsko in s praznično tematiko.

V pričakovanju obiska Dedka Mraza smo se zbrali, ga nestrpno pričakovali ter klicali in ko smo ga uspešno priklicali v našo družbo, smo se z njim družili in veselili.

Za konec pa pesem veselo zapojmo zdaj vsi iz srca in Dedka pozdravimo smelo, saj vemo da ras nas ima.

Kraguljčki veselo cingljajo, ko pelješ se v snežne gore, snežinke pa ti šepetajo, vse naše najboljše želje.